Prevajalec iz nem eine za poliranje

Verjetno najbolj modna napaèna predstava o prevajalèevem delu je zadnja, ki oèitno obstaja dobesedni prevod med katerima koli dvema jezikoma, zaradi èesar je prevod gladko in skoraj samodejno. Na ¾alost so stvarnosti ravno nasprotne, postopek prevajanja pa je skoraj vedno poln negotovosti, kakor tudi nenamerno me¹anje idiomov in vrst uporabe obeh jezikov.Veliko mladih v neposrednih tolmaèih izhaja iz napaène predpostavke, da so njihove dejavnosti doloèene toène znanstvene skupine in napaèno domneva, da obstajajo neposredne povezave med posebnimi znaki in besednimi zvezami v drugih jezikih. Dodatni nesporazum je, da obstajajo nekatere oblike prevajanja, ki jih je mogoèe podvojiti kot v kriptografiji.

Delo prevajalca ni le v zvezi z nereflektivnim kodiranjem in dekodiranjem med izvornim in ciljnim jezikom s pomoèjo slovarja kot znanstvene pomoèi, ker delo avtorja prevodov ni niè podobnega delovanju prevajalca. Vèasih se moramo ukvarjati s strojnimi prevodi (znanimi tudi kot avtomatski ali raèunalni¹ki prevodi, tj. Besedili, ki jih raèunalni¹ki program samodejno prevede. Èeprav se tehnologija prevajalcev ¹e vedno posodablja in se izvajajo inovativne re¹itve, to razumevanje stroja ¹e vedno ne predstavlja zadovoljive ravni. Kljub temu se vse pogosteje uporablja zapletena raèunalni¹ka programska oprema za prevajanje (CAT, ki pomaga pri prevajanju prek prevajalcev.

Ni te¾ko vpra¹ati strokovnjake v veèjih mestih, kot je Var¹ava, èeprav je vraèanje zapletena naloga, ki od avtorja zahteva, da prenese veliko znanja, velikega zanimanja in vsebinskih priprav. Obstajajo pa tudi slogovne in loèilne razlike med jeziki, ki so predmet prevajanja, kar ¹e bolj ote¾uje postopek prevajanja. Med jezikovnimi te¾avami, ki jih ugotavlja angle¹ki prevajalec, je znaèilna tako imenovana jezikovno motenje, tj. nezavedno zdru¾evanje znaèilnosti prvotnega in ciljnega jezika v na videz podobnih znakih (npr. angle¹ki pridevnik patetièen & nbsp; ne pomeni patetièen, samo patetièen. Vèasih besede, ki izvirajo iz drugih jezikov, zvenijo skoraj enako, le njihove usode se ka¾ejo povsem drugaène, zato ¾eli prevajalec biti usposobljen ne le v jezikovnem smislu, ampak tudi v smislu poznavanja kulturnih dose¾kov uporabnikov doloèenega govora.